Bioresonanca

Frekvenčna metoda

Osnove frekvenčne metode temeljijo na novih spoznanjih biofizike oziroma kvantne mehanike. Znano je, da vsaka snov, tudi vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelodi, torej vse okrog nas seva energijo, ki ima točno določeno specifično valovno dolžino ali kot temu rečemo, svoj frekvenčni vzorec. Normalni procesi se v organizmu odvijajo s pomočjo komunikacije med celicami, kar poteka s hitrostjo svetlobe, celice pa si informacije izmenjujejo preko točno določenih frekvenc. V zdravem telesu teče informacija med celicami nemoteno, če pa na telo delujejo škodljive snovi, lahko njihovi obremenilni frekvenčni vzorci ovirajo celično komunikacijo, kar se sprva kaže v kronični utrujenosti, kasneje pa tudi v organskih spremembah.

 

Frekvenčna metoda je celovit biološki postopek, ki se odlično obnese pri številnih pacientih. To je brezbolečinska vrsta načina zdravljenja, ki ne povzroča stranskih učinkov in uspešno odkriva skrite vzroke bolezenskih procesov.

Danes je na svetovnem trgu že vrsta aparatur različnih proizvajalcev, ki zagotavljajo redukcijo patoloških vzorcev vibracije in dodajanje za pacienta ustreznih terapevtskih vzorcev. Če celica prejme natančno takšno elektromagnetno vibracijo kot jo potrebuje, se lahko v telesu aktivira proces samozdravljenja, ki lahko traja različno dolgo.

Bistvena pri frekvenčni metodi je njena izredna učinkovitost, brezbolečinski način zdravljenja in popolna neškodljivost pri najbolj občutljivi populaciji (dojenčki, nosečnice).

Uporaba tega izjemno učinkovitega terapevtskega pristopa presenetljivo izboljšuje zdravstveno stanje pacienta tudi v primerih, ko druge metode in zdravila niso dale pozitivnih rezultatov. To so predvsem naslednje indikacije:

  • alergije vseh vrst (kožne težave-ekcemi, nevrodermitis, astma, bronhitis, kronični nahod, celiakija, prebavne motnje, ...)
  • bolečine sklepov in hrbtenice
  • ginekološke bolezni, neplodnost, hormonske motnje
  • kardiovaskularna obolenja
  • opekline, zlomi, poškodbe
  • glavoboli (migrene)
  • bolezni prebavnega in urinarnega trakta
  • psihosomatske težave (nervoze, depresije)
  • zdravljenje odvisnosti (alkohol, droge, tobak)
  • akutna prehladna obolenja-vnetja ušes, zobobol, kašelj, nahod, virusna gripa

Frekvenčno metodo uspešno uporabljamo pri odpravljanju odvečne telesne teže in zdravljenju celulitisa, pri obravnavi katerih skoraj v večini primerov leži vzrok v motnjah metabolizma, prisotnosti mikoz in problemih v zvezi z izločanjem toksinov iz organizma.

Izjemno učinkovita je tudi pri zdravljenju raznovrstnih poškodb, saj za 50% pospeši učinek rehabilitacije v primeru zlomov, zvinov in hematomov v povezavi s poškodovanim tkivom.

Vendar pa je pri hudih degenerativnih okvarah na tkivih in organih, ki ne morejo več nemoteno opravljati svoje funkcije, trajna ozdravitev nemogoča. V smislu lajšanja težav in upočasnitve napredovanja bolezni deluje metoda tudi pri starejših bolnikih, ki imajo že dalj časa kronične težave. Zdravljenje je na osnovi množice obremenitev lahko dolgotrajno in zahteva kar nekaj potrpljenja in sodelovanja. O tem, da je pri vzpostavitvi ravnovesja v telesu potreben čas, seznanimo bolnika tudi pri prvi anamnezi.

 

Diagnostika vzrokov

Pri prvem obisku bolnika je potrebno narediti natančno anamnezo bolezni vključno s stanjem v sorodstvu. Diagnostiko pri nas opravimo v celoti (in ne parcialno!) pri vseh bolnikih, ki pridejo s kakršnokoli boleznijo. Le na ta način dobimo kompletno sliko vzrokov, ki so povzročili bolezen, največkrat so to naslednji:

  • Geološka sevanja in elektrosmog
  • Brazgotine, zarastline
  • Candide in plesni

V našem črevesju se normalno nahaja nekaj milijard bakterij in drugih organizmov, ki sestavljajo črevesno floro. V črevesni sluznici bivajo v harmoniji drug z drugim različne mlečnokislinske bakterije, ki skrbijo za prebavne procese in spodbujajo naš imunski sistem; 70% imunskega sistema se namreč nahaja v limfnih vozlih, ki so pritrjeni na črevesju. V črevesju se nahajajo tudi glivice kvasovke, med njimi candida albicans in druge vrste kandide, ki v normalnem razmerju moči s koristnimi mlečnokislinskimi bakterijami ne delajo škode.

Drugače pa je, če se kvasovke razbohotijo. Tedaj govorimo o mikozi oz. o prekomerni razmnožitvi glivic kvasovk v črevesju. Vzrok za to je lahko nezdrava prehrana (preveč sladkorja), obremenitev s kovinami (živo srebro), jemanje antibiotikov (ki uničujejo bakterije-tudi zdrave), daljše jemanje kontracepcijskih tablet, kemoterapija itd. Glivice iz rodu kandida tvorijo različne mikotoksine in ob fermentaciji hrane ustvarjajo najslabši alkohol. Kot vse glivice potrebujejo tudi kvasovke za svoj obstoj organski izvor ogljikovih hidratov, ker niso sposobne iz ogljikovega dioksida in vode zgraditi ogljikove hidrate. Pomemben in lahko dostopen izvor za organski ogljik so vsi enostavni sladkorji, kot so grozdni sladkor, sadni sladkor, trsni sladkor, slad, pesni sladkor itd. Več kot imajo glivice na razpolago sladkorja, bolje uspevajo. V eni sami noči se lahko njihovo število podvoji.

Posledice so znane. V črevesju nastanejo plini, krči, kajti črevesni limfni vozli se zastrupijo, kar še bolj oslabi imunski sistem; s tem naraste dovzetnost za okužbe in zmanjša se odpornost organizma. Strupene snovi prehajajo skozi črevesno steno v kri in od tam naprej v jetra, naš najpomembnejši organ za razstrupljanje, kjer se velik del strupov razgradi. To jetra močno obremeni. Preostanek strupov preide v druge organe, kjer lahko povzročajo najrazličnejša obolenja: rak debelega črevesja, izčrpanost, bolečine v mišicah in sklepih, otopelost, depresijo, izgubo spomina, slabo koncentracijo, bolečine v trebuhu, neplodnost, drisko, zaprtje, razne vrste depresij, glavobol, mrzle okončine, akne, pogosta vnetja. Kar je najvažnejše, glivice kvasovke povzročajo nastanek alergij (kožni izpuščaji, astma, nevrodermitis, hiperaktivnost…) in v našem centru ugotavljamo, da je glivica candida albicans prisotna pri več kot 90 odstotkih bolnikov, ki se zdravijo za alergijo. S kandido so okuženi tudi majhni otroci, ki jo pridobijo od matere že pred rojstvom.

Kako se znebimo kvasovk? Obvladovanje kvasovke zahteva čas in potrpežljivost, kajti kvasovka je izredno trdoživa in v postopku odstranjevanja se iz nje sprostijo proteini in strupene snovi, ki utegnejo sprožiti odgovor obrambnih celic (začasno poslabšanje simptomov.) Ob uporabi frekvenčne metode se lahko glivice znebimo v dveh do štirih tednih, redkeje so potrebni meseci, da organizem spravimo v red. V času zdravljenja je potrebno strogo upoštevati naslednja navodila:

 

PREPOVEDANO je uživanje vseh vrst sladkorjev npr.: pesni, trsni, grozdni, sadni, rjavi, itd. V zelo redkih primerih dovoljujemo uporabo melase.

Nadalje je potrebno opustiti:

  1. vse vrste sladic, pecivo, med, sladke napitke (tudi naravni sadni sok), kompote, marmelade
  2. sladko sadje (grozdje, oranže, slive, breskve, ...), pa tudi borovnice, brusnice
  3. suho sadje (fige, dateljni, marelice, kandirano sadje), sladke muslije
  4. sadne sokove, coca colo, kokto in druge sladke napitke
  5. vse oblike alkoholnih pijač (predvsem pivo) in vse, kar je vloženo v kis
  6. vse izdelke iz bele moke (testenine, vlečeno testo, kvašeno testo, pecivo)
  7. kvas (tudi v pivu)
  8. orehe, mandeljne, lešnike, arašide (zaradi nevarnosti novih okužb z glivicami)
  9. koruzo, sladko papriko
  10. sire s plesnijo
  11. svinjino in vse vrste cvrtega mesa
  12. kavo in pravi čaj

Koristno se je izogibati vseh stvari, ki povečajo pH sluznice, krvi in tkiva, to pa so med drugim delno tudi razne vrste fižola, bob, leča, večina industrijsko pripravljene hrane z dodanimi konzervansi, umetnimi aromami in sladili. Tudi tobak in alkohol delujejo v telesu ob uživanju kave močno kislo. Razen tega s sodobno kozmetiko, ki temelji na nafti (losioni, aerosoli, zobne kreme s fluorom, kreme…), močno obremenimo obrambno moč organizma. Jemanje antibiotikov (tudi kontracepcijskih in hormonskih zdravil) v črevesju spremeni razmerje moči med probiotiki in kvasovkami, pri čemer slednji omogočijo nesluten razcvet. Torej nič čudnega, ko se po zaužitju antibiotikov pojavijo nožnične okužbe (beli tok).

 

DOVOLJENO JE uživati:

  1. polnozrnati kruh (male količine)-brez bele moke in kvasa, najbolje čisti pirin kruh s pecilnim praškom ali sodo bikarbono
  2. piro, proso, rž, predvsem ekološke pridelave; moka naj bo sveže mleta;
  3. perutnino, zajca, ribe, jajca, pusto govedino, ovčetino, divjačino (ne na svinjski masti, temveč na domačem olivnem olju)-majhne količine
  4. krompir in riž v malih količinah
  5. vse zelene solate in zelenjavo(z olivnim oljem), špinačo, paradižnik, kumare, radič, grah, sojo, kalčke, šparglje, olive
  6. kislo zelje, čebulo, sveže zelje, kislo repo,ohrovt, svež česen, buče
  7. jogurt, namesto mleka raje fermentirane mlečne izdelke in izdelke iz soje, sir, nesladkane mlečne izdelke (kisli izdelki), maslo, sir, skuto in skutino-zelenjavne namaze, domače kislo mleko oz. sirotko, ki pospešuje razgradnjo maščob, krepi jetrno funkcijo in izboljšuje črevesno floro (vsebuje nadvse koristno mlečno kislino in minerale). Sirotke je na dan dobro popiti od 1 do 2 dcl.
  8. kislo sadje: limone, še posebno grenivke, kivi, 1 kislo jabolko na dan, 1 banano na dan
  9. čaje brez naravnega sladkorja, predvsem koprivin (iz kopriv delajte večkrat špinačo!)
  10. kostanj, svež kokos
  11. sol in začimbe, kis v manjših količinah
  12. namesto svinjske masti in olja pšeničnih kalčkov (prepovedano) lahko uporabite nadvse koristno kokosovo mast in hladno stiskano olivno olje
  13. Poleg pravilne prehrane je temeljnega pomena tudi pravilna higiena ustne votline, zato poskrbimo za ustrezno zobno ščetko in zobni kamen. Sanacija zobovja je torej nujna v obračunu s kandido.

    Če ste preobčutljivi na določeno živilo (npr. alergični na jajca), morate iz prehrane izločiti tudi to živilo, da po nepotrebnem ne obremenjujete imunskega sistema.

    V naši ambulanti ob ustrezni dieti in terapiji bolnik v večini primerov premaga kandido v 2-3 tednih.V primeru, da je test na kandido po tem roku še vedno pozitiven, pacientu podaljšamo dieto in mu dodatno svetujemo uporabo probiotikov v kapsulah ter bazične kopeli. Včasih igrajo pomembno vlogo pri zdravljenju kandide amalgamske zalivke, ki izločajo v telo živo srebro in je potrebno zaradi tega telo razstrupljati te kovine, ki močno zmanjšuje imunski sistem. K terapiranju posameznih alergenov lahko namreč pristopimo šele po sanaciji kandide in ostalih glivic (predvsem plesni), ki jih s testom ugotavljamo pri posameznem bolniku.

     

    Paraziti

    V našem centru se s paraziti oz. okužbo pri bolnikih skoraj vsakodnevno srečujemo, pa ne le pri otrocih, temveč tudi pri odraslih, predvsem pri težjih oblikah obolenj. Paraziti še zdaleč niso le gliste, ki jih najdemo pri otrocih, temveč mikroskopsko majhne praživali, ki prehajajo v krvni obtok in se naselijo v vseh delih telesa. Tam lahko oblikujejo tvorbe, podobne tumorjem in ni naključje, da pri vseh bolnikih z rakom poleg ostalih vzrokov odkrijemo tudi pozitivno patološko informacijo na prisotnost parazitov.Lahko trdimo, da so paraziti vsako leto bolj v porastu.

    Paraziti lahko prodrejo v telo na več načinov, preko okužene hrane (zelenjava, sadje), vode, živali, zato je zelo pomembna skrb za ustrezno higieno. Tudi ekološka solata ni brez nevarnosti, kajti gnojenje tudi pusti posledice. Zato jo velja vedno znova oprati ali v slani vodi ali z dodano sodo bikarbono.

    Pri majhnih otrocih so poglavitni simptomi parazitov v telesu temni podočnjaki, srbenje anusa, bolečine v trebuhu, bledica, slabokrvnost, v napredovanem stanju pa se pojavijo tiki (migetanje z očmi, jecljanje, nespečnost), kronični bronhitisi in težave s kožo, še predvsem v primerih, ko paraziti nastopijo skupaj s candidami in patološkimi bakterijami. V teh primerih naletimo tudi na dodatne posledice okužb, kot so glavoboli, alergije, bolečine v sklepih in mišicah, bolezni izločevalnih organov in podobno. Zato je potrebno parazite v diagnostičnem postopku obravnavati nadvse resno, določiti vrste in jih nato s terapijami vrniti v stanje, ko nimajo več moči.

     

    Bakterije, Virusi, Težke kovine, Cepiva

    Dandanes obstajajo številna cepljenja, ki so ponekod obvezna, ponekod pa jih priporočajo pediatri. Z opisom te tematike se spuščamo v “nevarno” področje, ker so mišljenja o tej problematiki zelo različna, celo nasprotna. En del pojmuje vakcinacijo kot blagoslov sodobne družbe, drugi del pa zahteva izključitev cepljenja iz obveznega zdravstvenega programa.

    Ni naš namen, da v zvezi s cepivi karkoli pojasnjujemo, ker si tega preprosto ne moremo in ne smemo dovoliti. Kakršnakoli naša nepooblaščena informacija, ki bi na kakršenkoli način odvračala bolnika od cepljenja, je protizakonita. Dejstvo je, da so v preteklosti cepiva domala izkoreninila vrsto bolezni, kot tudi preprečila epidemije, na drugi strani pa je potrebno sprejeti dejstvo, da v homeopatskem in frekvenčnem smislu cepiva lahko povzročajo stranske učinke pri osebah, ki so se cepile.

    S frekvenčno metodo je mogoče ugotoviti, kako je določena vrsta cepiva vplivala na imunski sistem in hkrati uspešno izločiti splošno obremenitev, ki dodatno destabilizira oslabel organizem. Cepiva, ki jih lahko testiramo, so naslednja: davica, rumena mrzlica, gripa, hepatitis, oslovski kašelj, ošpice, mumps, koze, polio, rdečke, tetanus, steklina, tuberkuloza, vodene koze, klopni meningitis.

    V nadaljevanju objavljamo nekaj izsekov, iz katerih si lahko bolniki ustvarijo svoje končno mnenje o uporabi cepiv npr. izsek intervjuja z g. Sladjano Velkov, dr.med., ki je izšel v reviji Ona (14.10.2014):

    »V nasprotju s prevladujočim mnenjem sem prepričana, da je cepljenje ena najbolj nevarnih praks v zgodovini klasične medicine, ki temelji na popolnoma napačnih domnevah. Pohabilo in ubilo je nešteto otrok. Paradoksalno je, da smo kljub razviti medicini, v katero se zliva mnogo denarja, priča vse večji epidemiji avtoimunskih bolezni, avtizma, raka, sladkornih bolezni, levkemije, revmatoidnega artritisa, ulceroznega kolitisa, alergije, astme, vse pogosteje tudi pri otrocih.Vse več je študij, ki dokazujejo, da so vzrok za avtizem cepiva (amiši denimo, ki se ne cepijo, ne zbolevajo za avtizmom in avtoimunimi boleznimi).Pediater dr. Petar Ivanovski je na svetovnem kongresu onkologov v Oslu povezal levkemijo s cepivom DTP, vendar po tako izstopajoči izjavi priznanega strokovnjaka nihče ni postavil vprašanja, zakaj torej naše otroke cepimo s cepivom, zaradi katerega dobijo levkemijo. Leta 2011 je Finska izplačala odškodnine prizadetim otrokom in zdravstvenim delavcem z neozdravljivimi in težkimi poškodbami možganov zaradi cepiva proti prašičji gripi. Spomnimo se nedavne lažne epidemije prašičje gripe, ko smo po zaslugi avstrijske novinarke Jane Burgermaister izvedeli, da so v evropskih laboratorijih odkrili v cepivih proti prašičji gripi smrtonosni virus ptičje gripe. Posledice cepljenja so katastrofalne s številnimi smrtnimi primeri in težkimi obolenji, zaradi česar je bila podana tožba proti Svetovni zdravstveni organizaciji in drugim, ki so vpleteni v povzročaje lažne pandemije. Ista organizacija promovira tudi druga cepiva. Bomo še naprej verjeli nekomu, ki nas je poskušal prevarati, ubiti?

    V enajstih evropskih državah cepljenje ni obvezno. Starši podpišejo, da sprejmejo tveganje brez prisile in pogojevanja, medtem ko v državah –od Slovenije navzdol- pri zavračanju cepljenja grozijo z nevpisovanjem v šolo, s kaznimi in odvzemom otrok, kar je zakonsko neutemeljeno. Kot zdravnica imam dolžnost, da ljudi seznanim s škodljivostjo cepljenja. Svoje kolege bi rada še enkrat spomnila na našo Hipokratovo prisego, po kateri je zdravje bolnega naš najpomembnejši cilj.

    Dvom o učinkovitosti in varnosti cepiv se je pri meni prvič pojavil, ko se je moja tašča cepila proti sezonski gripi, zbolela in žal prehitro umrla. Najbolj seveda trpijo otroci. Vse več je znanstvenih raziskav, ki dokazujejo očitno povezavo cepiv z današnjimi kroničnimi boleznimi in epidemijami nalezljivih bolezni. Vedno več je tudi sodnih primerov, v katerih so cepiva dokazano izzvala smrt ali bolezen, vse več je staršev, ki jim je popolnoma jasno, da je njihov otrok pred cepljenjem hodil, tekal in se smejal, po njem pa ni več ne hodil ne govoril in je celo dobil epilepsijo ali levkemijo. Število avtističnih otrok se iz leta v leto drastično povečuje, imamo epidemijo. Leta 1980 se je avtizem pri otrocih pojavil v enem primeru od 10.000, leta 2013 pa na enem od 50 cepljenih otrok, kar je katastrofalno. Podatki so iz ZDA, a tudi evropske statistike niso prav drugačne. Prosim, poglejte si šokanten video na youtoubu z naslovom: »Važno! Ameriški kongres o avtizmu.«

    Hrvaško Ministrstvo za zdravje je nedavno sprožilo javno razpravo na temo obveznega cepljenja, kar je prvi korak k možni odpravi ali spremembi obveznega cepljenja. Po pričakovanjih bo ustavno sodišče to vprašanje rešilo v skladu z ustavo in spoštovanjem človekovih pravic. Kar zadeva Slovenijo v 25.členu ustave piše: Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju in ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Cepiva so medicinski eksperiment, saj ni nepristranske klinične študije, ki bi potrjevala njihovo učinkovitost in varnost!

    Slovenija je tudi podpisnica Mednarodne klasifikacije bolezni, v kateri piše,da se cepljenje lahko zavrne ne le iz zdravstvenih razlogov, temveč tudi osebnega in verskega prepričanja. To knjigo je objavila Svetovna zdravstvena organizacija, katere članica je tudi naša država.

    Najbolj osupljivo pri vsem pa je dejstvo, da se proizvajalec cepiva odreče odgovornosti za vse mogoče posledice cepljenja, ministrstvu in državi pa se to ne zdi pomembno! Če otrok težko zboli in umre, koga bo prizadeti tožil? Na koncu je odgovoren zdravnik in on mora s podpisom jamčiti, da otrok po cepljenju ne bo imel nikakršnih posledic. Zahtevajte to in videli boste, da takšne izjave ne bo podpisal noben zdravnik.

    A tudi če bi cepiva ustvarjala odpornost proti boleznim, ta ne more biti trajna, saj v resnici učinkujejo največ dve leti; zato je več kot 50% odrasle populacije nezaščitene, pa se epidemija kljub temu ne zgodi. To dejstvo razbija mit o kolektivni imunosti.

    Kaj lahko naredijo starši, da bi zaščitili svojega otroka pred škodljivimi posledicami cepljenja? Otroke je treba čim dlje dojiti. Otroci s posledicami cepljenja ne smejo jesti glutena, kazeina-mleka ter mlečnih proizvodov, večino hrane mora biti surove. Obvezne so večje količine probiotikov, koriandra in prečiščene vode, izogibati se je treba vsem kemičnim pripravkom, umetnim šamponom, nadvse koristna je uporaba homeopatije.«

    Mnenje dr. Silvane Popov (Jana 42/14) :
    --o cepivih za gripo

    »Kako lahko narediš cepivo proti gripi za naslednje leto, če ne veš, kateri virusi jo bodo povzročali?A so morda vedeževalci ali samo domnevajo, kateri virus bo naslednje leto na pohodu-če sploh bo?!«

    --o holesterolu, tlaku, ...

    » Farmacija je trenutno največji posel, nam zdravnikom daje tudi nove smernice; ko sem bila mlada, je bila vrednost holesterola 7, zdaj je 5, toda živa duša noče povedati, da brez holesterola ne moremo živeti. Enako je s tlakom, meja normalnega tlaka se niža, vse vrednosti normale se znižujejo, zato, da ljudje jemljejo več zdravil, da se jih lahko več proda. Enako je z osteoporozo: brala sem, da se v telo absorbira samo tri % teh zdravil, stranskih učinkov pa je ogromno. Ja, na novo odkrivajo bolezni!«

     

    Alergije

    Alergija je drugačno reagiranje telesa na neko substanco, pri kateri je prišlo do senzibilizacije, kar pomeni, da eden ali več stikov z alergenom sproži v telesu imunsko reakcijo. Pri alergiji se imunski sistem odziva na snovi (pelod, mleko, dlaka..), ki normalno za naše telo sploh niso škodljive. Vzroke alergij vidimo v dolgoletnih vplivih negativnih sevanj na organizem; sprva telesne celice posledice trajno delujočih stresov-alergenov še uravnovešajo, po daljšem času pa pride do motenj in napačnih reakcij. Pozitivni cilj frekvenčnega zdravljenja alergij je, da odpravimo moteno krmiljenje imunskega sistema in vzpostavimo učinkovit obrambni sistem, v okviru katerega predstavlja dobro delovanje limfnega sistema in črevesja temelj za uspešno zdravljenje alergij. Po statističnih rezultatih je zdravljenje alergij s frekvenčnimi metodami več kot 80% uspešna.

    Pri energetskem testiranju alergij informacijo nihanja neke substance na primeren način primerjamo s spektrom nihanja bolnika in ugotavljamo, ali bolnik neko snov dobro prenaša ali le-ta zanj predstavlja toksično obremenitev. Pred samo terapijo za alergijo je praviloma potrebno izvesti energetsko stabilizacijo in odstraniti energetske blokade (osnovne terapije, hormonske izravnave, terapije za metabolizem, terapijo timusa, terapevtsko podporo za jetra, ledvica…). Pri tem se odločimo tudi za prioriteto terapij. Šele potem, ko so odstanjene vse obremenitve, vključno z glivicami, lahko zdravimo posamezni alergen (naenkrat le enega). Med terapijo je potrebno strogo upoštevati karenco, kar pomeni, da se je v primeru preobčutljivosti npr.na mleko potrebno odpovedati tako uživanju kot tudi fizičnemu stiku z mlekom in mlečnimi izdelki. V večini primerov sta za zdravljenje enega alergena potrebni 2-3 terapije.

     

    Najpogostejše alergije, ki jih srečujemo v ambulanti:

    • alergija na hišni prah
    • alergija na živalsko dlako
    • alergija na pelode in seneni prah (leska, jelša, vrba, breza..), ki se poslabša pri lepem vremenu; agresivnost pelodov povečajo tudi vplivi obremenitev iz okolice (kovine, pesticidi, izpušni plini itd.)
    • alergija na živila (mleko, pšenica, sladkor in jajca so pri tem osnovni alergeni in so največkrat povzročitelji nevrodermitisa)
    • alergija na živo srebro (kot glavna sestavina amalgamskih zalivk je toksična težka kovina in zanesljivo ne sodi v organizem)
    • alergije na konzervanse, umetna barvila, dodatke v hrani, plesni, cepiva, ...

    Po uspešno zaključenih terapijah telo praviloma ne sme več senzibilizirati, ko ponovno pride v stik z alergenom.

     

    Minerali, vitamini, aminokisline

    Terapije vzrokov

    Pri izvedbi terapij se osredotočimo le na odstranjevanje tistih vzrokov, ki so v prvi vrsti povzročili bolezen in so prioritetnega značaja. Pri tem so seveda bistvenega pomena izkušnje in intuicija terapevta; na ta način vnesemo v celice le tiste informacije, ki jih le-te potrebujejo in se tako izognemo prevelikemu številu terapij, ki po nepotrebnem vnašajo zmedo v celice. Nebistveni vzroki po zaključenih terapijah lahko sami po sebi izginejo. Ker v terapevtskem postopku delamo s premori, se je tak način obravnave kroničnih težav v praksi pokazal več kot odličen. Za dosego čimboljšega izida po terapijah bolnika seznanimo z določenimi informacijami, ki jih mora upoštevati in mu v ta namen za domov izročimo pisna navodila že pri prvem obisku. Med terapevtskim postopkom smo za naše bolnike z informacijami dosegljivi kadarkoli, tudi med prazniki.